Zvezdica zaspanka
lutkovna predstava
Društvo Marionetno gledališče Jurček
Zvezdica Zaspanka pogosto zaspi in v službo zamuja, kar na Zemlji povzroča zmedo. Otroci jokajo, mornarji ne najdejo poti, pesnik pa ne rime na besedo lonec. Za kazen jo Mesec pošlje na Zemljo, kdaj se bo lahko vrnila, ji bo povedalo srce. Ko jo komet Repatec pripelje na Zemljo, jo pot vodi na semenj, kjer se potika tudi strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca. Ko Ceferin izve, da ima deklica zlate lase, se mu v pohlepu zasvetijo oči, mora jih ukrasti. Zaspanka pa mu s svojo nedolžno dobroto prebudi srce in Ceferin se odloči, da ne bo več razbojnik. Komet Repatec Zaspanko odpelje nazaj na nebo, zdaj zvezdica Zaspanka spet sveti tam gori na nebu in na Zemlji je vse prav.
Zvezdica Zaspanka je pravljica brez katere otroci ne morejo odrasti in je obvezna literatura za starše in otroke.
Za otroke od 3. leta
Dolžina: 35-40 minut
Sodelujoči
avtor: Frane Milčinski – Ježek
izvaja: Marionetno gledališče Jurček
svetovalec režije in animacije: Brane Vižintin
režija: Matej Kaiser
adaptacija besedila: Milko Plahuta
likovna podoba in scenografija: Špela Ulaga
izdelava kostumov: Jože Bovhan
oblikovanje glasbe: Slobodan Filipovič
recitatorji: Jože Bovhan, Maja Kastelic, Jerica Ulaga, Elizabeta Kaluža, Milko Plahuta, Matej Kaiser, Anton Kastelic, Zora Kaluder, Rajko Bočko
animatorji: Ivan Teršek, Roman Rupnik, Špela Ulaga, Ivan Šušter, Zora Kaluder
tehniki: Brane Meterc, Milko Majcen, Jani Medvešek, Franci Ocepek, Žiga Gomboc, Marjanca Čeč
produkcija: Društvo marionetno gledališče Jurček
Odzivi
Moj literarni otrok Zvezdica Zaspanka je naredil to, kar naredi toliko in toliko otrok, ko malo dorastejo: ušla mi je z doma. Igrali so jo po vseh jugoslovanskih lutkovnih gledališčih, pa še v Rusiji, kjer je bila objavljena tudi v almanahu najboljših lutkovnih iger, potem na Poljskem, v Nemčiji, na Češkem, v Švici, v Trstu, pa v Čilu in Kanadi. Upam, da ta moja Zaspanka na poti po širnem svetu daje otrokom, kamor že pride, dovolj veselja, saj imam vse otroke tega sveta rad, kot bi bili moji.
—Frane Milčinski – Ježek